Krma, ki vsebuje mikotoksine, lahko povzroča v reji živali veliko gospodarsko škodo, ekonomske izgube pa povzročajo tudi nizke količine mikotoksinov v krmi. Mikotoksini so realnost, v kateri živimo, izogniti se jim ne moremo.
Kaj so mikotoksini in kako delujejo?
Mikotoksini so sekundarni presnovki plesni, ki kontaminirajo poljedelske proizvode, hrano ter krmo. Poznanih je več kot 500 vrst mikotoksinov, ki so specifični za posamezne vrste plesni. Najpogostejše plesni so iz rodov Aspergillus, ki izloča aflatoksine, Penicillium, ki izloča ohratoksin, in rod Fusarium, ki izloča deoksinivalenol (DON), zearalenon, T-2 toksin, fumonizin in fuzarično kislino.
Plesni, ki rastejo na pridelkih pred žetvijo, so iz rodu Fusarium. Potrebujejo visoko relativno vlago, več kot 90 %, in temperaturo, višjo od 23 °C, zato jih redko najdemo v skladiščih. Plesni, ki pa se razvijejo v času skladiščenja žit, stročnic in ostalih krmnih surovin, najpogosteje prihajajo iz rodov Aspergillus in Penicillium. Potrebujejo 14 do 18 % vlage in temperaturo od 10 do 50 °C. Med nadaljnjo obdelavo surovin v pripravi krmnih mešanic lahko visoka temperatura in pritisk nekoliko zmanjšata število plesni, ne uničita pa mikotoksinov, ker so le-ti odporni na visoko temperaturo in so lahko v surovinah tudi v primeru, ko plesni ni več. Nekatere plesni proizvajajo več različnih toksinov, zato najdemo v kontaminirani krmi običajno več mikotoksinov. Prihaja do interakcij različnih mikotoksinov, kar še povečuje toksičnost.
Mikotoksini povzročajo v organizmu živali biokemijske spremembe, negativno vplivajo na imunski sistem prašičev, zmanjšano sintezo proteinov, povzročajo zmanjšano absorbcijo hranilnih snovi v prebavnem traktu in pomanjkljivo oskrbo z vitamini E, C in karotenoidi.
POSLEDICE DELOVANJA MIKOTOKSINOV NA PRAŠIČE
Aflatoksini
Vzrok za zastrupitve je običajno plesniva koruza ali arašidova moka. Primarno prizadenejo jetra, čeprav so sekundarno lahko vpleteni tudi drugi organi. Pri nizkih količinah opazimo slabše izkoriščanje krme, pri višjih pa svinje abortirajo ali prasijo mrtve pujske.
Ohratoksin A
Pri vseh kategorijah prašičev primarno prizadene ledvice, sekundarno pa tudi jetra. Vir kontaminacije so okužena koruza, seno in silaža. Za pojav kliničnih znamenj (povečana žeja, pogosto uriniranje, zmanjšana rast in ješčnost) so dovolj že nizke količine ohratoksina v kg krme. Močan učinek ima ob prisotnosti DON-a, kjer v času brejosti svinj negativno vpliva na razvoj plodu in kasnejšo obnovo reprodukcijskih organov.
Deoksinivalenol (DON)
Najbolj pogosto se nahaja v koruzi, pšenici, ječmenu, rži, soji, senu in v silaži. V primerjavi s prežvekovalci in perutnino so prašiči na DON najbolj občutljiva živalska vrsta, kjer so prizadeti vsi telesni organi živali, prašiči pa kontaminirano krmo zelo radi odklanjajo.
Pri svinjah prihaja do odmiranja zarodkov, pregonitev ob podaljšanem intervalu, abortusov, mumifikacije pujskov, zmanjšane produkcije mleka v laktaciji ter do infekcije genitalnih organov, kjer se maternica poveča in sluz zelo intenzivno rdeče obarva.
Pujski se rodijo mrtvi, slabo vitalni, z nižjo telesno maso, imajo razkrečene noge, nekaj dni po rojstvu se pojavijo nekroze repa, sramnice, seskov in krvave razjede okrog parkljev.
Ostale kategorije prašičev kažejo okuženost z DON-om s slabšo konverzijo in s tem s slabšimi prirasti, z bruhanjem, krvavo drisko, s poškodbami kosti pri tekačih, pride do poškodb jeter ter padca imunskega sistema organizma in motenj centralnega živčnega sistema.
Zearalenon
Pogosto se pojavlja skupaj z DON-om in ima značilen estrogeni učinek.
Pujski - pojav razkrečenosti pujskov in temno rdečih nabreklih sramnic, kjer se čez nekaj dni pojavijo nekroze sramnice, rojstvo mrtvih oziroma mumificiranih pujskov, nižja telesna masa ob rojstvu, izpad danke, večje izgube pujskov do desetega dne po rojstvu, pojav krast na mestu seskov.
Mladice - pordečelost in nabreklost sramnic, izpad danke in nožnice, pojav agresivnosti in bruhanja, slabo bukanje, pojav navidezne brejosti, ki je značilna tudi za prvesnice.
Svinje - nizki delež bukajočih svinj, motnje estrusa in ovulacije, tvorba cist, navidezna brejost, povečana maternica, slabša konzumacija krme v brejosti, manjši delež prasitev, nabrekla sramnica in vime ter manjša velikost gnezda.
Merjasci - slabša volja doskoka, produkcija manjše količine semena.
Pitanci – pojav bruhanja in agresivnosti, motnje v obnašanju.
T-2 toksin
Pogosto ga najdemo v prosastih in strnih žitih (pšenica, ječmen). Povzroča krvavitve črevesja ter slabšanje imunskega sistema.
Fumonizini
Najdemo jih v različnih žitih, zlasti v koruzi. Izrazita bolezenska znamenja se pojavijo na dihalih, zato govorimo o sindromu pljučnega edema prašičev. Živali težko dihajo, v reji pa so tudi povečana smrtnost novorojenih pujskov, abortusi in mumificirani plodovi. Fumonizini so vzrok številnim vnetnim procesom in neuspehom pri vakcinacijah.
OMEJITVE VSEBNOSTI MIKOTOKSINOV V KRMI
Mikotoksine je nemogoče popolnoma odstraniti iz surovin. Zato morajo biti zagotovljeni učinkoviti ukrepi v obliki ostre kontrole in preverjanja vsebnosti mikotoksinov v reprezentativnem vzorcu krme.
Uradni list Evropske unije je decembra 2006 objavil Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih, septembra 2007 pa je sledila Uredba Komisije (ES) št. 1126/2007, ki je prinesla določene spremembe mejnih vrednosti mikotoksinov iz rodu Fusarium.
Vrednosti za kg so sledeče:
- DON (nepredelana žita, razen trde pšenice, ovsa in koruze 1,25 ppm; nepredelana trda pšenica in oves 1,75 ppm; frakcije mletja koruze z velikostjo delcev manjših ali enakih 500 mikronov 1,25 ppm; frakcije mletja koruze z velikostjo delcev večjih od 500 mikronov 0,75 ppm);
- Zearalenon (nepredelana žita, razen koruze 100 ppb; frakcije mletja koruze z velikostjo delcev manjših ali enakih 500 mikronov 300 ppb; frakcije mletja koruze z velikostjo delcev večjih od 500 mikronov 200 ppb);
- Fumonizini (frakcije mletja koruze z velikostjo delcev manjših ali enakih 500 mikronov 2 ppm; frakcije mletja koruze z velikostjo delcev večjih od 500 mikronov 1,4 ppm).
DOKAZOVANJE MIKOTOKSINOV
Poznamo več metod za določanje mikotoksinov. Za zanesljive rezultate je potrebno imeti pravilno odvzeti vzorec, ki mora biti povprečen in imeti lastnosti celote, od katere smo vzorec odvzeli. Mikotoksini v krmi niso enakomerno razporejeni, zato je najboljše, če vzorce krme odvzamemo ob mešanju krme. V laboratorijski diagnostiki uporabljamo različne vrste kromatografij; tankoslojna – TLC in visoko ločljivostna tekočinska – HPLC ter masna spektroskopija – MS ali kombinacija HPLC/MS. Ker so te metode preveč dolgotrajne in bi krma v tem času velikokrat že bila pokrmljena, so se v zadnjem času razvili različni hitri testi in encimskoimunske metode (ELISA) ter metoda RIA. Prisotnost različnih mikotoksinov lahko ugotavljamo, poleg vzorčenja krme, tudi v vzorcu krvi, žolča in mleka prašičev (ELISA).
Kaj storiti po tem, ko tudi preventivni ukrepi s pomočjo dobre kmetijske prakse (kolobarjenje, izbira sorte/hibrida, načrtovanje pridelka, upravljanje tal in pridelka, žetev, sušenje, skladiščenje ter prevoz iz skladišča) niso dovolj učinkoviti?
Na trgu obstaja veliko ponudnikov vezalcev mikotoksinov, ki jih dodajamo ob pripravi krmne mešanice, kjer je pomembno upoštevati:
- Vrsto vezalca; biti mora takšen, da ne veže mineralov in vitaminov, imeti mora širok spekter vezave mikotoksinov, biti stabilen v različnih ph območjih, biti učinkovit v nizkih dozah. Nekateri delujejo na bazi gline-silikatov ter sladkorjev in encimov (Captex T2), na bazi sladkorjev glukomanatov, ki so ekstrakt celične stene kvasovk (Mycosorb), na bazi vezalca in encimov (Mycofix plus), na bazi silikatov in vitamina E (AgroTox) ter na bazi gline in encimov (Mycozym);
- Čas začetka vezave mikotoksinov; Goyarts in Dänicke (2005) sta ugotovila, da se začne DON absorbirati v kri 30 minut po prispetju v prebavni trakt.
Strategija PANVITE do problematike mikotoksinov:
1) Maksimalno optimiramo dejavnike tveganja, ki jih je treba upoštevati pri dobri kmetijski praksi od priprave na setev do doziranja krme v korito živali.
2) Uvedeno imamo lastno analitiko (ELISA), ki jo uporabljamo tudi za naše partnerje ob vhodu, med proizvodnjo in ob izhodu surovin ter dopolnilnih in popolnih krmnih mešanic.
3) Imamo strožja lastna merila od Uredbe Evropske komisije o dovoljeni maksimalni vsebnosti mikotoksinov v krmi za prašiče, kar omogoča, da dobimo od živali maksimalni genetski izplen. Potrebno je ukrepati TAKOJ, kadar so vrednosti mikotoksinov višje od:
- DON: - mladice in plemenske svinje > 0,3 ppm, - ostale kategorije prašičev > 0,5 ppm.
- Zearalenon: - mladice in plemenske svinje > 50 ppb, - ostale kategorije prašičev > 250 ppb.
Marija Vogrin Bračič
Panvita, Prašičereja Nemščak d.o.o.